KITARSKI FESTIVAL LJUBLJANA – UTRINKI – napisala: Valna Ožbolt

KITARSKI FESTIVAL LJUBLJANA, 5.–9. MAJ 2025

NEKAJ UTRINKOV Z DOGODKOV

Teden po prvomajskih praznikih, v terminu od 5. do 9. maja, je v prestolnici potekal Kitarski festival Ljubljana pod umetniškim in organizacijskim vodstvom Izidorja Erazma Grafenauerja. V petih dneh smo imeli priložnost prisluhniti petim vrhunskim koncertom, tako klasične kot flamenko, etno in jazz glasbe, pa tudi trem mojstrskim tečajem z odličnimi kitaristi in profesorji kitare.

 
Prvi dan, v ponedeljek, je bil v Osnovni šoli Majde Vrhovnik otvoritveni koncert festivala, na katerem je v prvem delu Izidor Erazem Grafenauer brez spremljevalne zasedbe odigral šest avtorskih flamenko skladb z njegovega zadnjega albuma Ventana abierta (Yearbabuena, Todos los Días, Tres puentes, Plaza vacía, Rio pintado, Alma del Sur) in s tem navdušil, saj je intima solistične in predvsem odlične izvedbe delovala še bolj pristno v smislu flamenka kot takega. V drugem delu koncerta so se mu na odru pridružili glasbeniki iz zasedbe Godalni orkester Stretto, s katerimi je bil krstno izveden tristavčni Koncert za flamenko kitaro in godalni orkester (1. Oblivion, 2. Čimin, 3. Fin de fiesta). Skladatelj in kitarist Tomi Štanfel je s tem avtorskim projektom, ki je nekakšna mešanica flamenka, tanga ter ostalih južno-ameriških etno zvrsti glasbe, ob visokem nivoju izvedbe, v začetku morda radovednega poslušalca pozitivno presenetil in navdušil. Vsekakor bi bilo dobrodošlo, da se skladba še kdaj pojavi na koncertnih odrih ali na nosilcih zvoka.     

Torek, drugi festivalski dan, je postregel s pravo kitarsko poslastico. V sklopu cikla koncertov Rasgueado Ljubljana je namreč v Viteški dvorani Cekinovega gradu nastopil vrhunski poljski kitarist Mateusz Kowalski. Koncert je odigral brez odmora in že v začetku tehnično in muzikalno navdušil z Mazurkami št. 1, 3 in 4 iz opusa št. 7 skladatelja Frederica Chopina, ki jih je za kitaro priredil poljski kitarski virtuoz in skladatelj z začetka 19. stoletja, Jan Nepomucen (de) Bobrowicz. Sledila je brezhibna izvedba Partite v a-molu BWV 1003 Johana Sebastiana Bacha (Allemande, Courante, Sarabande, Bourre Anglaise), nato pa virtuozna Fantazija op. 40 skladatelja Feliksa Horeckega. Na programu sta bila tudi dva stavka iz suite Štirje letni časi Buenos Airesa oz. Cuatro Estaciones Porteñas skladatelja Astorja Piazzolle v priredbi Sergia Assada, in sicer Invierno Porteño (Zima) in Primavera Porteña (Pomlad). Izvedba je bila ponovno vrhunska, prav tako kot pri Romunskih ljudskih plesih madžarskega skladatelja Béle Bartóka, ki jih je za kitaro priredil Emre Sabuncuoglu, turški kitarist, aranžer, skladatelj in matematik. Naslednja skladba je bila avtorsko delo poljskega skladatelja Mareka Pasiecznya z naslovom »szopen (re:membering)«. Zadnje delo na rednem delu programa so bile Variacije na temo »La ci darem la mano« iz opere Don Giovanni že prej omenjenega Jana Nepomucena Bobrowicza. Mateusz Kowalski je resnično več kot navdušil s prav vsemi izvedbami skladb iz rednega dela programa, kar je publika z bučnimi aplavzi kitaristu tudi dala vedeti, zato je odigral kar tri dodatke, ki so bili ponovno brezhibno izvedeni. Koncert bo ostal v spominu kot eden boljših v ciklu Rasgueado.

Naslednji dan, v sredo, je imel tekom dneva Mateusz Kowalski v stavbi Glasbene matice Ljubljana, kjer ima prostore tudi Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, mojstrske tečaje z dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter s študenti Akademije za glasbo UL. Tudi mojstrski tečaji so bili odlično izpeljani, saj je Kowalski prikazal svoje bogato teoretično in praktično kitarsko, glasbeno ter splošno znanje in dobre pedagoške sposobnosti, tako da so udeleženci nedvomno pridobili veliko koristnih nasvetov, ki jim bodo pomagali pri nadaljnji kitarski poti.

Isti dan zvečer je bil še en izvrsten koncert, in sicer kitaristov Juana Almade in Federica Diaza, ki skupaj delujeta v zasedbi Argentinski kitarski duo. Koncert je bil predviden za atrij Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), a ker jo je vreme zagodlo z dežjem, je bil izveden v notranjih prostorih kavarnice MAO v Fužinskem gradu. Kljub dobri izvedbi je bil za poslušalce, ki so sedeli v drugi polovici tega lokala, zelo moteč glasen hrup električnih naprav v prostoru, ki je pogosto skalil večinoma precej nežne melodije obeh kitaristov. Koncert sta odigrala v enem delu in je bil večinoma argentinsko obarvan, saj so kar trije od štirih skladateljev, katerih dela so bila na programu, Argentinci. Petstavčni skladbi Cinco piezas argentinas (De la Quebrada, Por el Sur, Pa ‘ la Dorita, Manojito de Amancay, Tientos Cruzados) skladatelja Rema Pignonija, je sledila modernejša skladba Still avtorja Frederica Handa iz Združenih držav Amerike. Še ena petstavčna skladba skladatelja Carlosa Aguirreja, Suite “Caminos” (Milonga Gris, Un pueblo de paso, Ráfaga, Vuls a Lais, El Barrio El Candombe), je ponovno postregla z argentinskim prizvokom. Kot zadnja na programu pa seveda ni manjkala Tango Suita (Deciso, Andante, Allegro) velikega Astorja Piazzolle in na koncu še dodatek, saj je publika z odobravanjem in glasnim aplavzom nagradila oba izvajalca. Poslušalci so si lahko po koncu koncerta privoščili tudi degustacijo vrhunskega belega argentinskega in rdečega španskega vina ter kruhove “muffine”, ki so jih pripravili dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana.

Juan Almada in Federico Diaz sta imela naslednji dan, v četrtek, v prostorih Glasbene šole Ljubljana Moste – Polje, mojstrske tečaje z učenci iz omenjene glasbene šole, pa tudi z nekaterimi študenti iz Akademije za glasbo UL. Učence, študente, učitelje in profesorje sta navdušila z obilico znanja in z dobrim pedagoškim pristopom, ki sta ga imela do sicer večinoma zelo mladih perspektivnih glasbenikov.

 
Četrtkov večer je bil namenjen bolj sproščenemu vzdušju, kar je nakazal že naslov večera: Kreativni nered. V prostorih Vodnikove domačije se je prepletala poezija in avtorska glasba ob razstavi ilustracij umetnice Višnje Stojanović. Celoten večer je potekal kot neke vrste »stand-up« predstava z naslovom Življenjske lekcije – Tragikomična zgodba o Muharemu Tračnici, ki jo je z zelo duhovitim tekstom in recitacijami avtorske poezije v bosanskem jeziku povezoval kitarist in pesnik, ki deluje pod psevdonimom Boro Bačvarević. Kot predah med pesmimi so študenti kitare iz Akademije za glasbo UL (Vitja Kovačevič, Jurij Mušič, Maks Zakrajšek) odigrali svoje zanimive in kreativne avtorske skladbe. Najprej sta bili izvedeni dve solistični skladbi, in sicer je Vitja Kovačevič zaigral svoje avtorsko delo Pasacaglia, nato pa Jurij Mušič še svojo skladbo Void. Naslednji dve skladbi sta bili namenjeni komornim zasedbam. Kitarski trio, v sestavi vseh treh študentov, je odigral Gasoline lullaby Jurija Mušiča, kot zadnja pa je bila odigrana skladba Maksa Zakrajška z naslovom Kitarski duo št. 1 v izvedbi Vitje Kovačeviča in Maksa Zakrajška. Študentje so v celotni predstavi tudi aktivno sodelovali s poetom Bačvarevićem, ki je sam večkrat segel po kitari, da so skupaj pripravili nekaj bluesovskih spremljav, navdušeni publiki pa je postregel še z burekom in pijačo. Vsekakor zelo zanimiv in prijeten večer, ki se je v sproščenem vzdušju nadaljeval tudi po koncu uradnega dela. Umetniki bi s predstavo Kreativni nered lahko še kdaj nastopili, morda v okviru »stand-up« turneje na večjih odrih.

Zadnji dan festivala je bil jazzovsko obarvan. V klubu Kazina je v petek zvečer nastopil Jani Moder trio. Odličen jazz kitarist Jani Moder je v prvem delu večera predstavil kreativne avtorske skladbe s svojega novega albuma Places and Traces, ki jih je izvedel na ozvočeni klasični kitari in z občasno podporo različnih efektov ter raznolikih tehnik igranja na glasbilo. Po odmoru je Jani zamenjal klasično kitaro z električno, na odru pa sta se mu pridružila vrhunska jazz glasbenika, mladi Gal Golob na kontrabasu in prekaljeni Kristjan Kranjčan na bobnih. Odigrali so nekaj jazz standardov, modernejših jazz skladb ter avtorska dela Janija Modra. Zasedba je vsekakor navdušila publiko in tudi zadnji večer, tako kot vsi prejšnji, je presegel pričakovanja.

Petdnevni festival kitare je nedvomno uspel, dogodki so bili s strani poslušalcev dobro obiskani, koncerti so bili na vrhunskem nivoju, ravno tako tudi mojstrski tečaji. Program je bil raznolik in pester, saj je vseboval zelo različne glasbene zvrsti in je lahko zadostil vsakršnim glasbenim okusom profesionalnih kitaristov, kakor tudi drugih udeležencev, ki jih je bilo na tem festivalu precej. Čestitke umetniškemu vodji festivala Izidorju Erazmu Grafenauerju, organizatorju festivala Zavodu za kulturo Gornji oder in vsem sodelujočim pri organizaciji ter izvedbi festivala.

Napisala: Valna Ožbolt